Se veliko zadržujete v naravi? V jesenskih dneh na nas ves čas prežijo klopi, čigar ugriz nam lahko povzroči precejšnje težave, med njimi sta najbolj znana klopni meningitis in klopni meningoencefalitis. Do klopnega meningitisa ne pride vedno le z ugrizom okuženega klopa, ampak tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka okuženih živali. Klopni meningitis je vnetje možganske ovojnice, ki ga povzroči virus klopnega meningoencefalitisa. Bolezenski znaki se razvijejo počasi in se običajno pojavijo šele 2 do 3 tedne po ugrizu. Bolezenski znaki, ki kažejo na klopni meningitis so:
- močan glavobol,
- povišana telesna temperatura,
- povečana občutljivost na svetlobo,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- slabost in bruhanje,
- močna utrujenost in zaspanost ter
- otrdel vrat.
Na začetku so bolezenski znaki lažji, medtem ko sčasoma pričnejo pridobivati na moči in so le-ti vse težji. V kolikor zaznate omenjene bolezenske znake, nikar ne odlašajte s pregledom pri zdravniku, saj je v nekaterih primerih klopni meningitis tudi usoden ali pa pusti trajne posledice, kot so težave s koncentracijo, zmanjšana sposobnost za delo ali celo ohromelost. Klopni meningitis ne moremo ozdraviti, lajšamo lahko le bolezenske znake npr. zniževanje temperature, lajšanje glavobolov idr.
V kolikor redno obiskujete gozdove, vam priporočamo, da se pred klopi ustrezno zaščitite, in sicer z dolgimi oblačili in pokrivali. Na kožo nanesite repelente za odganjanje mrčesa. Ko pridete iz gozda, se temeljito preglejte, še posebej na pregibih ter se oprhajte. Priporočljivo pa se je tudi cepiti, in sicer cepljenje poteka v treh fazah. Prvič in drugič se cepite v razmaku enega meseca, medtem ko tretji odmerek dobite šele čez pol leta ali devet mesecev. V kolikor ste klopni meningitis ali klopni meningoencefalitis že preboleli, cepljenja ne potrebujete.