Vse večja poraba energije za ogrevanje zgradb in s tem povezano vse večje onesnaževanje okolja pomenita velik izziv tudi za arhitekte in investitorje. To je med drugim spodbudilo številne arhitekte po svetu, kateri so začeli razvijati novo smer, imenovana zelena ali trajnostna arhitektura. Gre za način oblikovanja različnih tipov zgradb, ki zmanjšujejo vpliv zgradb na okolje. Uspešni projekti zelene arhitekture vključujejo trajnostno načrtovanje, materiale, energetsko učinkovitost, vključno sončne elektrarne zmanjševanje odpadnih materialov, uporabo deževnice itd.
Na “udaru” so predvsem velika mesta v katerih bo po predvidevanjih Združenih narodov leta 2030 živelo okoli pet milijard ljudi. Mesta bodo za normalno funkcioniranje potrebovala veliko energije za razsvetljavo, ogrevanje in hlajenje, dovoz hrane, transport, zato je potrebno najti najbolj učinkovit in inovativen način gradnje, ki se bo čim bolj prilagodila novim zahtevam prihodnosti. Sončne celice oziroma sončne elektrarne bodo pri tem odigrale zelo pomembno vlogo.
Tem zahtevam je sledil tudi ameriški arhitekt William McDonough, ki je v Abu Dhabiju že leta 2008 predstavil futursitičen nebotičnik s 40 nadstropji, ki naj bi imel “100-odstoten pozitiven vpliv na ljudi in prostor”. Zgradba, ki spominja na školjko, je oblikovana tako, da je za gradnjo potrebno čim manj materiala, rastline v notranjosti bodo skrbele za čist zrak, sistem za recikliranje odpadne vode bo zagotavljal vodo za zalivanje vrtov v zgradbi in vodo za sanitarije, potrebno energijo bodo zagotavljale sončne celice, možno bo celo pridelovati hrano. Po besedah arhitekta se bo stolp obnašal kot drevo in bo sposoben vsega, kar lahko naredi drevo, razen da se razmnožuje.